Ameriške delnice so spet na vrhu, medtem ko se preostale svetovne borze borijo

Finance novice

Ameriški delniški trg je letos na dobri poti k boljšim dobičkom od povprečja, a hiter pogled na čezmorske trge razkrije bolj trezno zgodbo.

Svetovni delniški trgi čakajo na težko leto 2018.

Medtem ko je S&P 500 zrasel za več kot 6 odstotkov in manj kot 1 odstotek oddaljen od novih najvišjih vrednosti, je borzni sklad iShares MSCI China letos padel za več kot 12 odstotkov. IShares China ETF – tako kot drugi, ki jih upravlja finančni velikan BlackRock – sledi rezultatom indeksa delnic za posamezne države.

Čeprav nekateri domnevajo, da je strah pred počasnejšo gospodarsko rastjo na Kitajskem lahko delno odgovoren za slabe rezultate tamkajšnjih delnic, Hongkong in Šanghaj nikakor nista sama.

"Mislim, da je bila ena največjih zgodb v letu pritisk, ki smo ga videli na nastajajočih trgih," je dejal Scott Brown, glavni ekonomist pri Raymond Jamesu. "Veliko teh držav ima visoko stopnjo dolga, zato višje stopnje tam pritiskajo."

Odkar je centralna banka Federal Reserve začela odvijati svojo ogromno bilanco stanja in dvigovati obrestne mere, se je ameriški dolar postopoma dvignil v primerjavi z košarico drugih valut. Pri enakih pogojih višje obrestne mere v državi povečajo vrednost valute te države, saj se tujci zbirajo, da bi izkoristili boljše donose.

Šibek dolar je nagnjen k nastajajočim trgom, saj je dolg, denominiran v ameriških dolarjih, lažje odplačati s prihodki v lokalni valuti. Močnejši dolar pa lahko požene vlagatelje nazaj k dolarju.

Ameriški dolar se je v petek znižal za 0.3 odstotka glede na košarico valut na 96.32, a v zadnjih šestih mesecih ostaja 8 odstotkov višji.

Upad delnic na nastajajočih trgih predstavlja nepredvidljiv obraz za Wall Street, ki je večji del leta 2017 porabil za prelivanje denarja v ETF-je na nastajajočih trgih.

V 12 mesecih pred zgodovinsko najvišjo vrednostjo S&P 500, ki je dosegel v začetku tega leta, so vlagatelji v sklad iShares MSCI Emerging Markets odložili več kot 6 milijard dolarjev neto tokov. ETF je v mesecu pred razprodajo dodal več kot 2.3 milijarde dolarjev.

Isti ETF je v sredo padel na medvedji trg, potem ko je padel za več kot 20 odstotkov z januarske najvišje vrednosti, pri čemer so vlagatelji od 7.2. januarja izvlekli več kot 26 milijarde dolarjev.

Kreditni strahovi so ta teden znova narasli, turška finančna kriza pa je v petek povzročila, da je njena valuta padla za 14 odstotkov.

"Če so vaše obveznosti v dolarjih, vendar so sredstva/viri denarnega toka v lokalni valuti, lahko relativna moč dolarja povzroči težave," je v ponedeljkovi izjavi po elektronski pošti dejala Katie Nixon, glavna direktorica za naložbe pri Northern Trustu. »Obstajajo nekatere države z nastajajočimi trgi z razmeroma šibkimi valutami in močno odvisnostjo od zunanjega financiranja [pretežno v dolarjih. Strah je, da to, kar se zgodi v Turčiji, ne bo ostalo v Turčiji."

Skladi razvitega trga, s katerimi se trguje na borzi, ki sledijo britanskim, nemškim in francoskim delnicam, so se od januarja znižali za 6.9 odstotka, 11.6 odstotka oziroma 3.9 odstotka. Medtem ko je Scott Brown iz Raymonda Jamesa dodal, da vlagatelji še niso tako zaskrbljeni z evropskimi krediti, agresivne trgovinske politike iz Washingtona ne pomagajo.

"Trgovska politika je negativna in ljudje gledajo na neposredne vplive na carine, ustvarjajo pa tudi splošno negotovost," je pojasnil. »Ne veste, kakšna bo politika čez leto dni, zato so podjetja bolj previdna. Tarife so ponavadi paralizirajoče v smislu globalnih naložb."

Trump je večkrat vznemiril odnose s trgovinskimi partnerji v Evropi in Aziji v upanju, da bo zmanjšal trgovinski primanjkljaj v vrednosti milijard dolarjev. Grozil je in uvedel carine na množico evrskega in kitajskega blaga.

V začetku tega leta je predsednik uvedel carine v višini 25 odstotkov in 10 odstotkov na uvoz jekla oziroma aluminija iz večine držav. Ta poteza je sprožila ogorčenje Kitajske, Evropske unije, Mehike in Kanade, ki so uvedle carine na ameriške izdelke.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v začetku tega meseca objavilo 25-odstotno dajatev za 16 milijard dolarjev vredno ameriško blago, vključno z velikimi osebnimi vozili, motornimi kolesi in asfaltom. EU je kot odgovor na carine na jeklo in aluminij uvedla lastne carine na ameriško blago v vrednosti 3.3 milijarde dolarjev. Evropejci med drugim ciljajo na ameriški burbon viski in motorna kolesa Harley-Davidson.

ZDA in EU so se od takrat dogovorile, da bodo začele "dialog za zmanjšanje razlik glede regulativnih standardov med obema gospodarstvoma" po potovanju predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Washington konec julija.

Ameriško ministrstvo za trgovino je v začetku tega meseca poročalo, da se je ameriški trgovinski primanjkljaj junija kljub predsednikovim prizadevanjem povečal za 7.4 odstotka.